domov


OBDOBJE AVSTROOGRSKE MONARHIJE

V stari Avstro-ogrski je cesarsko kraljevi poštni urad Bučka spadal pod okrilje okrajnega glavarstva v Krškem. Ni znano, kdo je bil prvi zakupnik pošte na Bučki, v začetku 20. stoletja je bila to gospa Fabjančič. Poštni urad je posloval v sedanji Jeleničevi hiši, poštno povezavo s svetom pa je imel preko Krškega (Gurkfeld). Tja je vodila stara poštna pot preko Rake (Arch in Krain) in Leskovca pri Krškem (Haselbach bei Gurkfeld). Na odtisih starih poštnih žigov pošte Bučka najdemo ime kraja zapisano kot "BUCKA". Po razpadu monarhije poštni urad v letu 1919 ni dobil slovenskega žiga, ampak je še naprej uporabljal starega avstroogrskega.

V ČASU MED OBEMA VOJNAMA

Šele z letom 1921, ko je Kraljevina SHS uvedla dvojezičnost v poslovanju, se je napoštnem žigu prvič pojavilo pravilno zapisano ime pošte "BUČKA". Naslednjih dvajset let v stari Jugoslaviji najdemo tako ime pošte zapisan v latinici in v cirilici. Leta 1922 je po pripravništvu v Šmarjeti kot poštna pomočnica na Bučko prišla domačinka Antonija Komljanec. Pošto je vodila od 1. julija 1923 pa vse do nemške okupacije leta 1941. Pošta takrat še ni imela telegrafa in telefona, poštni urad s tablo in nabiralnikom pri vhodu pa je bil v Komljančevi hiši, ki je danes ni več.

V OGNJU DRUGE SVETOVNE VOJNE

Med drugo svetovno vojno je bila Bučka mejna vas. Nemci so jo zasedli leta 1941 in izselili vse prebivalstvo tega območja v nemška taborišča. Na domačije domačega prebivalstva so naselili kočevske Nemce. Bučka je bila edina vsa na celotnem 10 kilometrskem izselitvenem območju ob Savi, iz katere je okupator izgnal vse prebivalce. Poštarica je uspela pred tem pobegniti na italijansko stran in je med vojno službovala na pošti v Prečni pri Novem mestu. Nemški poštni urad na Bučki je med vojno vodila Agnes Loser. Urad je uporabljal nemški poštni žig "BUTSCKA (BEI GURKFELD)", torej "Bučka (pri Krškem). Ob drugem večjem napadu partizanske vojske na nemški postojanki na Bučki in v Dolenjih Raduljah, aprla 1943, sta bila pžgana tako grad Radeljca kot tudi hiša, v kateri bil poštni urad. Nemci so nato pošto preselili v hišo Franca Jana v Dolenjih Raduljah. Na svojih žigih so Nemci poleg imena pošte na svojih rednih žigih označili tudi pokrajino, kamor je kraj upravno sodil. Tako je poštni urad v Dolenjih Raduljah uporabljal žig "RADELSTEIN (ÜBER GURKFELD - STEIERM" ali slovensko "Radulje (nad Krškim - Štajerska).

PO OSVOBODITVI

Po osvoboditvi se je na Bučko vrnila predvojna poštarica Komljančeva in odprla poštni urad kar v svoji rojstni hiši, nasproti pogorišča stare pošte. Pred njeno upokojitvijo so pošto preselili v Krašovčevo hišo, kamor so leta 1950 postavili še poštno centralo. 8. marca 1950 je bil na Bučko napeljan prvi telefonski priključek, telefonsko številko pa je dobil samo Krajevni ljudski odbor Bučka. Pošta je sredi 50. let, po dograditvi zadružnega doma, dobila v najem nove prostore. V "Razvrstitvi pošt v razrede" iz leta 1952 najdemo pošto Bučka v zadnjem, šestem razredu. To pomeni, da je imela najmanj opravljenih enot, to je najmanj poštnega prometa. Do leta 1956 je bila pošta podrejena okrajni pošti Krško, po tem, pa je prišla pod okrilje okrajne pošte Novo mesto.

NIČKAJ ZLATA ŠESTDESETA

V naslednjih letih se je pošta Bučka soočala s stalnim upadanjem prometa, zato je njena nerentabilnost privedla do ukinitve. Namesto redne pošte s polnim delovnim časom je Bučka dobila le poštno zbiralnic, katere obračunska pošta je bila pošta Škocjan. Od 16. maja 1964, ko je bila poštna zbiralnica Bučka ustanovljena, na Bučki ni bilo več poštnega uslužbenca, ki bi opravljal poštne storitve. Po pogodbi med podjetjem PTT iz Novega mesta in Občinsko skupščino Sevnica je poštno zbiralnico vodil šef Krajevnega urada v stavbi zadružnega doma. Zbiralnica je poslovala ob delavnikih, po tri ure dnevno. Poštar je na Bučko še prihajal, a le v sklopu dostave pošiljk, ki jo je opravljala dostavna pošta v Škocjanu. Na Bučko je prihajal vsak dan, v okoliške vasi pa trikrat tedensko. S 15. septembrom 19666 je bila poštna zbiralnica Bučka ukinjena in spremenjena v pomožno pošto (PP). Način dela je sicer ostal enak, pošta pa je bila upravičena do lastnega poštnega žiga, ki ga prej ni smela uporabljati za žigosanje pošiljk.

V SEDEMDESETA Z NOVO POŠTNO ŠTEVILKO IN ŽIGOM

Z uvedbo in obvezno uporabo poštne številke leta 1971 je PP Bučka v uporabo dobila nov poštni žig. Bučki je pripadla poštna številka 68276. Žigi pomožnih pošt se niso razlikovali od žigov rednih pošt, zato marsikdo sploh ni vedel, da ima Bučka status pomožne pošte. Še najbolj so to poznali krajani, ki so morali pod svoj naslov napisati pošto Škocjan.

V SAMOSTOJNI SLOVENIJI

Ob spremembi poštnih številk leta 1996 je iz poštne številke odpadla vodilna šestica. Na novoizdelanem žigu z oznako "b" je bila sedaj štirimestna poštna številka 8276 centrirana pod datumsko vrstico. Poštni žig je bil v uporabi do leta 1999, ko je Pošta Slovenije, d.o.o., v skladu z načrtom o ukinitvi pomožnih pošt kot predzadnjo v Sloveniji ukinila tudi pomožno pošto Bučka.

PREMIČNA POŠTA BUČKA

Nadomestilo za ukinjeno pomožno pošto je bila t.i. premična pošta, ki je ohranila naziv pošte in poštno številko, dobila pa je tudi nov poštni žig z napisom "PREMIČNA POŠTA / 8276 BUČKA". Premična pošta pomeni, da je poštar mobilen. Vse poštne storitve (dostavo in sprejem vseh vrst poštnih pošiljk, paketov, prodajo znamk, vrednotnic ter neživilskih izdelkov in storitve denarnega prometa poštar opravlja kar v avtomobilu. Sprva se je ustavljal na treh postajah: na Bučki pred trgovino, v Dolenjih Raduljah pri Marušičevih in na Štritu pri Gradišarjevih. Maja leta 2000 je Pošta Slovenije ukinila postaji na Štritu in v Dolenjih Raduljah, ker nista bili dovolj obiskani, kasneje pa tudi tisto na Bučki.

DANES PA …

V letu 2004 pa je pošta Bučka doživela še eno spremembo žiga; iz naziva je bila umaknjena beseda "PREMIČNA". Danes poštar vsak delovni dan obišče vse tiste uporabnike po vaseh KS Bučka, za katere ima pošiljke, ob sobotah pa le Bučko. S poštnim avtomobilom Renault Kangoo se prevaža od hiše do hiše, krajani pa pri njem lahko opravijo vse poštne storitve kar doma. Premična pošta se je lepo prijela in za krajane Bučke ni več novost, saj ustvarja večji promet kot prejšnja pomožna pošta, prehiteva pa celo nekatere manjše pošte v Sloveniji.