Sejmi nekoč ...

Sejem kot oblika občasnega kupčevanja predstavlja poglavitno dediščino trgovanja nekdanjih dni, saj oblike sejmarstva segajo daleč v zgodovino. Poznamo več vrst sejmov: letne in tedenske, pa sejme, ki so povezani s praznikom posvetitve cerkve ali godom cerkvenega zavetnika. Slednje poznamo tudi kot žegnanjske sejme. Svojevrstna sestavina sejmov so bile sejemske stojnice oziroma štanti, zanimiv pa je bil tudi način razporeditve in posredovanja izdelkov.

Bučenski sejmi poznani daleč naokrog
Sejmi so ime Bučke ponesli širom Slovenije, skoraj ga ni starega sejmarja, ki ne bi vedel zanjo. Na Bučko so prihajali sejmarji iz vse Dolenjske, Notranjske, Posavja, Štajerske, pa tudi s Hrvaške. Še danes je moč slišati starejše z območja Notranjske, ki vedo za Bučko in za njene nekdanje sejme. Sejemski prostor je bil velik, obsegal je današnje sejmišče ter prostor od kulturnega doma proti vagi. Starejši se še vedno spominjajo, kako so bile po sejmišču razporejene živali: konji, voli, pujsi… Znano je tudi, da se je sejemski prostor – predvsem stojnice - po Bučki prestavljal, odvisno od tega, kdo je bil župan takratne Občine Bučka. Tako so bile stojnice včasih bolj ob glavni cesti okrog Kaplerjeve hiše in gostilne, za časa županovanja Ludvika Komljanca pa npr. ob cesti, ki vodi proti cerkvi. Značilnost bučenskih sejmov je bila znamenita vaga oz. tehtnica, ki je na Bučki še danes ohranjena. Sejmarji so vedeli povedati, da na Bučki najbolj pošteno 'vagajo', saj so imeli najbolj natančno tehtnico. Dolga leta je zanjo skrbela Tončka Komljanec, ki je bila med drugim tudi upravnica Pošte Bučka. Vago so redno prihajali »ajhat« enkrat letno.

Kar pet sejmov letno
Sejmi so se na Bučki odvijali petkrat letno. Ob vsakem godu zavetnikov cerkva v bučenski fari je bil sejem (Matijev, Jurjev, Mihaelov in Martinov), eden pa je bil še ob kresu. Od leta 1952 dalje je bil sejemski prostor na zemljišču Ludvika Komljanca. Posebej za konje in posebej za govedo, svinje in druge živali. Kmetje so menjali živino, včasih pa so tudi kaj prodali, saj drugega zaslužka na kmetih ni bilo. V tistih časih je bilo na sejmu tudi sto in več glav živine.

Veselje za otroke, kramarje in mešetarje
Posebno veselje za otroke so bili kramarji, ki so prodajali različne vrste blaga. Otroške oči so najbolj zasijale ob sladkarijah in izdelkih iz lecta, ki jih je prodajal Jerebov stric z Bučke. Na sejmu prav tako ni manjkalo lončarjev, kovačev in drugih mojstrov domače obrti kot tudi ne prodajalcev tekstila. Marsikaj okusnega se je dobilo za pod zob pa tudi za na zob.

In sejem danes ...

Leta 2004 je sprva Kulturno društvo Bučka v sodelovanju z drugimi društvi na Bučki prvič organiziralo prireditev Semanji dan na Bučki, s katero so želeli obuditi in ohraniti spomina na nekdanje sejme. Namen prireditve je ohraniti neizmerno bogastvo naše dediščine in približati nekdanja prijetna sejemska druženja tudi mlajšim. Leta 2004 sta bili poleg devetih sejmarjev še dve stojnici, in sicer sta se predstavili DPŽ Bučka in TD Bučka. Pomemben prispevek k vsebini prireditve je vsakoletna šarkeljada, ki je v organizaciji DPŽ Bučka del Semanjega dne že od prve prireditve dalje. Prireditev je z leti prerasla v veliko izrazito turistično prireditev z dogajanji na desetih prizoriščih. Izjemno zanimanje je iz leta v leto za t.i. rokodelsko tržnico, kjer sodeluje že preko 20 razstavljalcev, več kot 20 pa je sedaj tudi že razstavljalcev v sejemskem delu. Leta 2007 je organizacijo prireditve zaradi njene razsežnosti prevzelo Turistično društvo Bučka, saj se je pokazala priložnost za sofinanciranje turističnih prireditev s strani Slovenske turistične organizacije. Organizator vsako leto poskrbi za kakšno novost, tako da je program iz leta v leto bogatejši. Veliko pozornosti se namenja skrbno načrtovani promociji prireditve, zato je njena odmevnost iz leta v leto večja. Med drugim smo promocijsko oddajo posneli za oddajo RTV Slovenija Na lepše in za radijsko oddajo Nedeljska reportaža. Leta 2011 se je prireditev prvič predstavila na Sejmu Alpe Adria Turizem in prosti čas v Ljubljani in v katalogu Turistične zveze Slovenije Doživite Slovenijo skozi turistične prireditve. Prav tako v letu 2011 je Turistično društvo Bučka prireditev prvič prijavilo še na razpis Mladinskega sveta Slovenije za Naj prostovoljski projekt 2010. To je namreč prireditev, na kateri sodeluje okrog 200 prostovoljcev, zato si zasluži vse pohvale.

Kljub vsem novostim in dodelani organizaciji je to še vedno prireditev, ki je ohranila svojo prvotno preprostost, z navdihom domačnosti, sproščenosti in prijetnim druženjem.