DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

PREBIVALSTVO

Prebivalstvo je najpomembnejša družbena prvina kulturne krajine. Prebivalstvene značilnosti se najhitreje spreminjajo in imajo veliko moč pri spreminjanju pokrajine.

Za polpreteklo zgodovino Bučke je v prebivalstvenem pogledu značilno, da so se ljudje v iskanju za boljše možnosti preživetja izseljevali v Ameriko, potomci izseljencev z Bučke pa so raztreseni tudi po številnih evropskih državah. V beg s kmetije je v tistem času gnala predvsem zaostalost v ekonomskem razvoju. Največji odliv ljudi s tega območja je bil pred prvo svetovno vojno in takoj po njej. Odšlo je več družin hkrati, pogosto tudi več sinov hkrati in mnogi med njimi se niso nikoli vrnili. Potomci nekaterih danes iščejo svoje korenine, še posebej se je zanimanje za rodne kraje povečalo po osamosvojitvi Slovenije.

Tabela 1: Gibanje prebivalstva na območju KS Bučka v letih od 1869 do 2002.

NASELJE 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Bučka 165 197 187 187 190 187 162 211 200 147 130 110 118 114
Dolenje Radulje 150 166 179 194 193 190 166 177 156 136 114 101 82 79
Dule 95 77 97 87 84 120 110 87 81 74 68 60 55 42
Gorenje Radulje 137 150 140 140 133 181 117 88 90 73 79 83 75 59
Jarčji Vrh 87 76 100 108 94 98 106 64 62 45 50 35 40 43
Jerman Vrh 94 78 74 69 63 63 64 83 84 62 55 50 61 52
Močvirje 135 108 130 139 162 146 145 111 109 87 52 56 54 56
Štrit 153 133 131 136 126 131 121 102 116 105 83 65 73 79
Zaboršt 88 85 79 77 68 74 75 61 52 53 44 37 41 39
KS BUČKA 1104 1070 1117 1137 1113 1187 1066 984 950 782 675 597 599 563
Vir: popisi prebivalstva.

Gibanje prebivalstva se po posameznih popisih stalno spreminja. Ob prvem popisu prebivalstva je na območju današnje KS živelo 1104 prebivalcev. Po rahlem upadu do leta 1880 nato beležimo porast prebivalstva do leta 1900 in nato znova znaten prirast med letoma 1910 in 1921. V tem letu je bila populacija na Bučki najštevilčnejša v zgodovini. Po letu 1900 je število prebivalstva z izjemo desetletja 1910-1921 ves čas upadalo, odšlo je več kot tri petine ljudi. Do leta 1981 se je število prebivalcev na območju KS Bučka zmanjšalo kar za 36%. Po številu prebivalcev so bile Bučki tesno za petami Dolenje Radulje kot druga največja vas. Naselja so imela največ prebivalcev v popisih v letih 1880 in 1890, največji upad prebivalstva pa je bil v obdobju 1948 do 2002.

Iz Tabele 1 lahko povzamemo, da je število prebivalstva v zadnjih 20 letih ostalo nespremenjeno le v Močvirju, povečalo pa se je v Jarčjem Vrhu, Jerman Vrhu, Štritu in Zaborštu. Največji upad prebivalstva je bilo zaznati na Bučki, v Dolenjih in Gorenjih Raduljah ter v Dulah.

Tabela 2: Število prebivalstva (po spolu), gospodinjstev in družin na območju KS Bučka leta 2002

Naselje Prebivalstvo (skupaj) Moški Ženske Št. gospodinjstev Št. oseb na gospodinjstvo Št. družin
Bučka 114 56 58 41 2,8 32
Dolenje Radulje 79 40 39 30 2,6 23
Dule 42 17 25 15 2,8 10
Gorenje Radulje 59 28 31 20 3,0 16
Jarčji Vrh 43 21 22 16 2,7 10
Jerman Vrh 52 27 25 17 3,1 14
Močvirje 56 28 28 18 3,1 16
Štrit 79 40 39 24 3,3 20
Zaboršt 39 20 19 13 3,0 8
SKUPAJ 563 277 286 194 2,9 156
Vir: Popis prebivalstva 2002

Ob popisu leta 2002 je na območju KS Bučka živelo 563 prebivalcev v 194 gospodinjstvih.

Po statističnih informacijah (Statistični urad RS), je septembra 2005 v KS Bučka živelo 610 prebivalcev v 205 gospodinjstvih.

Tabela 3: Starostna sestava prebivalstva KS Bučka v popisnem letu 2002

NASELJE do 14 let 15-64 let nad 64 let Starostni indeks
Bučka 17 82 19 111,8
Dolenje Radulje 8 51 23 287,5
Dule 6 40 9 150,0
Gorenje Radulje 6 58 11 183,0
Jarčji Vrh 5 27 8 160,0
Jerman Vrh 15 40 6 40,0
Močvirje 10 40 10 100,0
Štrit 16 40 17 106,3
Zaboršt 9 25 7 77,8
KS BUČKA 99 279 110 223,2
Vir: Popis prebivalstva 2002

Glede na starostni indeks, ki kaže razmerje med starim in mladim prebivalstvom, je med naselji KS Bučka starostna sestava najbolj ugodna v Jerman Vrhu in Zaborštu, najbolj zaskrbljujoča pa v Dolenjih in Gorenjih Raduljah. Dolenje Radulje po deležu starega prebivalstva izstopajo tudi v občinskem merilu.

Delež starejšega prebivalstva v KS Bučka se v povprečju povečuje podobno kot v drugih delih občine in v državi. Trend gibanja prebivalstva kaže na dokaj ustaljeno rodnost, povečevanje umrljivosti in upad skupnega prirasta. Bolj vzpodbuden je podatek o pozitivnem selitvenem gibanju.

NASELJA

Naselja so najbolj viden učinek delovanja človeka v pokrajini. Na območju KS Bučka je bilo leta 1931 246 hiš in skupno 1066 prebivalcev, ki so živeli v devetih naseljih. Število naselij, ki tvorijo KS Bučka je ves čas ostalo nespremenjeno. KS Bučka sestavljajo Bučka, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit in Zaboršt. Zaradi razgibanega površja se srečujemo pretežno z razloženimi in gručastimi naselji.

 Tabela 4: Naselja KS Bučka glede na nadmorsko višino in tip naselja

NASELJE NADMORSKA VIŠINA (m) TIP NASELJA ZASELKI
BUČKA 304 razloženo z gručastim jedrom Sleme
DOLENJE RADULJE 198 gručasto Sela, Raški Vrh
DULE 185 razloženo z gručastim jedrom Lavrca, Na ograji
GORENJE RADULJE 230 gručasto Križe, Gorca
JARČJI VRH 250 delno gručasto, delno razloženo Jarčk, Vrh
JERMAN VRH 270 delno gručasto, delno gručasto /
MOČVIRJE 282 gručasto Gorca, Laze, Cep
ŠTRIT 180 razloženo Pečice, Trdika, Čolnišče
ZABORŠT 195 razloženo Gosenk, Zabrečec

Bučka

Bučka je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži na slemenu istoimenskega griča na nadmorski višini 304 m. Od Škocjana je Bučka oddaljena 5 km, od Novega mesta 25 km in od Sevnice 18 km. Na vrhu griča na najvišji točki Bučke stoji župnijska cerkev sv. Matije s pokopališčem, župniščem in mrliško vežico. Cerkev na griču daje značilen pečat bučenski veduti, zato je Bučka lepo vidna tudi s Krške ravnine, Rake in Vinjega vrha. Nekaj metrov nižje, pod župnijsko cerkvijo je še cerkev sv. Martina. Večina domov na Bučki je ob regionalni cesti Škocjan - Dolenje Radulje, ki se nadaljuje proti Sevnici. V kraju so gasilski dom, šola in vrtec, trgovina z bifejem, kulturni dom in krajevni urad. Na Bučko enkrat mesečno prihaja tudi bibliobus Potujoče knjižnice iz Novega mesta. Bučka je v zgodovini poznana zaradi dogodkov iz časa druge svetovne vojne, ko je tod potekala nemško-italijanska okupacijska meja. V spomin na nasilno izgnanstvo je v prostorih kulturnega doma urejena krajevna zbirka o izgonu krajanov v letih 1941-1945. Bučka je bila v preteklosti poznana tudi po sejmih, saj se je preko leta zvrstilo kar 5 sejmov, ki so potekali skupaj z žegnanji pri štirih cerkvah bučenske fare. Sejmi so bili tako za Matijevo žegnanje, ob kresu, na sv. Jurija, Mihaela in Martina.

Bučka

Na Bučki je lepo ohranjena dediščina ljudskega stavbarstva, saj lahko ob cesti občudujemo stare bučenske hiše in kozolce. Na kozolčku pri gasilskem domu je informativna tabla z zemljevidom in osnovnimi informacijami o znamenitostih v KS. Skozi Bučko poteka 7 pohodnih poti. Severozahodno od jedra vasi je vinogradniški zaselek Sleme, na severu pa večja ovalna vrtača.

Na Bučki je tekla zibel nekaterim ljudem, ki so s svojim delom ime Bučke ponesli v svet. Tu so se rodili profesor, pesnik in zlatomašnik Ivan Komljanec, poslanec Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič ter predsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič.

Dolenje Radulje

Vas Dolenje Radulje je v jedru gručasto naselje severovzhodno od Bučke, v dolini potoka Radulja ob cesti Sevnica - Škocjan. Vas je od Bučke oddaljena cca 2 km. V Dolenjih Raduljah se odcepijo ceste za Gorenje Radulje in Močvirje ter za vinorodna Sela, v Vejerju pa je tudi odcep ceste za Rako (in Krško) ter Štrit. Severno od vasi je vinogradniški zaselek Sela, ki so tudi prijetna razgledna točka. Vzhodno od vasi je še zaselek Raški Vrh, na severovzhodu pa se vzpenja gozdnat grič Bukovje (327 m). V kraju je prvotno romanska cerkev sv. Mihaela, ki jo obdaja pokopališče. V dolini pod Selami so ostanki leta 1943 požganega gradu Radeljca oziroma Radelsteina kot ga omenja Valvasor. Leta 1906 so graščino kupili trije vaščani. Med vojno so Nemci imeli v grajskih hlevih živino, ki so jo nabrali po okoliških vaseh ob izgonu krajanov leta 1941. Grad je bil po vojni prezidan v stanovanje, ki je vpeto v steno nekdanjega grajskega obzidja. Pod njim j s kapelico obzidan izvir.

V Dolenjih Raduljah sta do druge svetovne vojne obratovala dva mlina, Remičev ter Vajsov mlin in žaga. Vajsov mlin je pomemben spomenik kulturne dediščine, saj ima še lepo ohranjeno mlinsko opremo in je v zadnjih letih že večkrat služil kot kulisa za snemanje dokumentarnih filmov.

Pogled na Dolenje Radulje s cerkvijo sv. Mihaela

V Dolenjih Raduljah se je rodil literarni zgodovinar, kritik ter planinski in potopisni pisatelj Josip Vester (1874-1960).

Dule

Dule so ena najmanjših vasic bučenske krajevne skupnosti. Ležijo ob potoku Čolnišček vzhodno od Bučke in so z nadmorsko višino 180 m najnižje ležeča vas v KS. Naselje ima gručasto jedro ob Čolniščku, razteza pa se vse do Lavrce in obsežnih ravnin ob avtocesti. Vas je dostopna preko odcepa s ceste Sevnica - Škocjan na Dobravici ali pa s križišča v Vejerju. Okoli jedra vasi sta zaselka Lavrca in Na ograjah. Zaledje vasi je poraslo z gozdovi, takšna predela sta Gošče in Resa. Ravnice ob potoku in rahlo vzpeta pobočja so skrbno obdelana.

Zgodovinski viri pojasnjujejo, da je v začetku 17. stoletja v Dulah stal dvor Pleterje, ki je bil listninsko izpričan že v letu 1404. dvor z vsemi pripadajočimi posestmi je bil v 19. stoletju pridružen samostanu Pleterje. Prav tako kot dvor Pleterje je povsem izginila tudi stavba bližnjega dvorca Brinje.

Ob potoku Čolniščku so na območju Dul nekoč delovali Pungeršičev mlin z žago, Marjetičev, Sedlarjev in Košakov mlin. V Dulah stoji ena od treh znanih Venetovih kapelic, ki so jih po vrnitvi iz bitke postavili bratje Vene. Voda potoka Čolniščka ustvarja idilične kotičke, kjer lahko posedimo ob poslušanju žuboreče vode in občudujemo igre narave. Ob potoku je Športno društvo Bučka uredilo športno-rekreacijski kompleks z igrišči za mali nogomet na travi, za košarko in odbojko na mivki, zraven pa so tudi igrala za otroke.

V Dulah je bil rojen akademski kipar Slavko Hočevar.

Del Dul s Sedlarjevim mlinom v ospredju (na desni)

Gorenje Radulje

Severovzhodno od Bučke je pod južnim pobočjem Legarja (381 m) nastalo gručasto naselje Gorenje Radulje. Vas leži na nekakšnem pomolu nad sotočjem Urbinčka in Hubajniškega potoka in ima obsežno gozdno zaledje. Naselju pripada izvirna dolina potoka Urbinčka ter Črnega potoka, kjer srečamo še povsem neokrnjeno naravo s slikovitimi grapami in dolinami. Na zahodni strani naselja ob Hubajniškem potoku leži travnata ravnina, na vzhodni strani pa so na prisojnih pobočjih nasadi vinske trte. Vas je dostopna z regionalne ceste Škocjan - Sevnica, odcep za Gorenje Radulje je v Dolenjih Raduljah. Lokalna cesta se nato nadaljuje proti Močvirju.

Sredi vasi že stoletja prihaja na dan dragocena pitna voda, kjer so si vaščani uredili vodnjak in perišče. Z izgradnjo vodovoda so vodnjak opustili, v letu 2005 pa je bil vodnjak s periščem obnovljen s sredstvi občine Škocjan in Heliosovega sklada za oživljanje slovenskih vodnjakov in ohranjanje čistih voda. Poleg vodnjaka je tudi napajalno korito. Nedaleč od vodnjaka je lepo ohranjeno poslopje Marjetičevega mlina s kozolcem. Vas je idealno izhodišče za sprehode in pohode na Legarje ter za raziskovanje divjih dolin Urbinčka in Črnega potoka. Preko vasi poteka planinska pot občine Sevnica. Na območju vasi je rastišče botanične redkosti velikonočnice. V času druge svetovne vojne so si Nemci v Dolinah uredili strelišče, ki je vidno še danes. Objekt je vključen v pot Po sledeh druge svetovne vojne.

Gorenje Radulje s Selami v ozadju

V Gorenjih Raduljah se je rodilo kar nekaj pomembnih mož, ki so s svojim delom pustili pečat ne le domovini, temveč tudi izven nje. Tu je bil rojen matematik, fizik, publicist in nekdanji ravnatelj škofijske gimnazije dr. Anton Ratajec, prav tako pa tudi slavist dr. Herman Kotar. Tu je svoja mlada leta preživel pater Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem.

Jarčji Vrh

Gručasto jedro Jarčjega Vrha tvori Vrh, ki leži na gozdnatem robu nad dolino Hubajniškega potoka. Ob regionalni cesti Škocjan - Sevnica pa leži razmeroma razložen del naselja, ki ga domačini imenujejo Jarčk. Ob cesti pritegne oko dolgo valovito terasasto pobočje, kjer so skrbno obdelane njive in travniki. V gozdu na robu vasi je lovski dom. Z domom, ki sprejme do 100 ljudi upravlja Lovska družina Bučka, na poti do njega pa opozarjajo table. Pri lovskem domu je urejeno tudi strelišče, kjer se odvijajo tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Z Vrha je lep razgled na pobočja Gorenje Radulje in Močvirje onkraj Hubajniškega potoka. Nedaleč od lovskega doma je izvir Povšna. Tudi preko Jarčjega Vrha pelje nekaj pešpoti, med drugim Šolska pot, planinska pot občine Sevnica, Pot kurirjev in vezistov ter Pot po sledeh druge svetovne vojne.

Jarčji Vrh in Bučka v ozadju

V Jarčjem Vrhu se je rodil novelist Milan Fabjančič.

Jerman Vrh

Jerman Vrh leži na podolgovati slemenski uravnavi južno od Bučke nad ravnino Krškega polja in se kot pomol dviga nad okoliškimi dolinami. Vas na jugu zaključuje gozdnato pobočje Bruškega vrha (237 m). Večina hiš je razporejenih ob vaški cesti, dostop v vas pa omogoča odcep z regionalne ceste Škocjan - Bučka v Jerman Vrhu. Pod vasjo na zahodni strani je dolina Trupca z njivami in travniki. Severno od vasi je izvir iz katerega voda odteka v potok Martink. Z vasi se odpira lep pogled na Bučko ter proti ravninam Krškega polja.

Jerman Vrh

Med drugo svetovno vojno je bila med Jerman Vrhom in Bučko graničarska postaja, ki je omogočala prehod meje med nekdanjima okupatorskima velesilama Italijo in Nemčijo. Jerman Vrh so okupirali Italijani, ki prebivalcev niso izgnali.

V Jerman Vrhu je bil rojen farmacevt Jože Gorenc.

Močvirje

Močvirje, gručasta vasica v dolini Hubajniškega potoka v vznožju gozdnatega Kala (432 m), se prvič omenja že leta 1395. Pod vasjo je raven močvirnat svet, v okolici pa več izvirov. K Močvirju sodita zaselka Laze in Cep. Za Cep je značilen izrazit kraški teren. Obdelovalne površine so razmetane po pobočjih nad dolino potoka, kjer so tudi zaplate vinogradov in sadnega drevja. Naselje je dostopno po lokalni cesti iz Dolenjih Radulj prek Gorenjih Radulj ali pa z Bučke, od koder se cesta za Močvirje odcepi pri gasilskem domu.

Močvirje

V severnem delu vasi je cerkev sv. Jurija, ki je v svoji zasnovi še romanska. Cerkev naj bi kasneje zgradili ljudje, ki so v močvirske gozdove pribežali pred Turki. Iz prvotne kapele je s prizidavami nato nastala današnja cerkev, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno uporabljali kot konjušnico. Vas ima izredno dobro ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva, ohranjena pa sta tudi še dva mlina, ki sta z delovanjem prenehala že pred drugo svetovno vojno.Kranjčev mlin še vedno dobro kljubuje zobu časa, saj ima v svojih prostorih razmeroma dobro ohranjeno mlinsko postrojenje, Kraljev mlin v dolini pa je temeljito preurejen. Na mlinarsko dejavnost nekoč spominja le še del zadnje fasade in mlinski kamni pred hišo. Sredi vasi je lepo urejen dostop do sveže pitne vode in nekdanje napajalno korito.

Preko Močvirja vodita dve pešpoti, in sicer Šolska pot ter pot Po sledeh druge svetovne vojne.

Štrit

Vas Štrit leži 3 km vzhodno od Bučke, nad levim bregom potoka Čolniščka. V sklop naselja sodijo zaselki Pečice, Trdika in Čolnišče, kjer je v zatoku Krške ravnine predvsem raven, zamočvirjen in travnat svet. Skrbno obdelana polja so v terasah, med hišami pa najdemo pa tudi zaplate vinogradov. Bližnjo gozdovi dajejo les predvsem za domačo porabo. Najvišji predel vasi je okolica Štritovskega jezera. Jezero je nastalo v opuščenem glinokopu, ki ga je po opustitvi dejavnosti zalila voda. Skozi stoletja se je izoblikoval biotop raznovrstnih rastlinskih in živalskih vrst, ki združuje vse značilne lastnosti tovrstnih življenjskih okolij. Enkraten biser narave, ki napolni z energijo in sprosti duha. Poseben čar mu dajejo jezeru razcveteli lokvanji na njegovi gladini, v njem pa lahko opazujemo odsev njegove okolice. V vasi stoji ena izmed treh Venetovih kapelic, h kateri se v maju zbirajo mladi ob šmarničnih pobožnostih.
Vas z jezerom je vključena Šolsko pot in v pot Po poteh spomina na prvi napad na Bučko, ob jezeru pa se tudi sicer radi zbirajo ljubitelji narave. Ob potoku Čolniščku sta v preteklosti obratovala dva mlina, Marjetičev in Pungeršičev, pri slednjem pa je do nedavnega delovala tudi žaga. Pod vasjo, ob potoku se danes na površini 0,5 ha razprostira športno-rekreacijski center z igrišči za mali nogomet na travi, rokomet, košarko in odbojko na mivki. Vrvež športnega dogajanja na igrišču je še posebej živ od pomladi do poletja, ko se na igrišču odvijajo turnirji v nogometu, treningi in ostale športne aktivnosti.
Pestra pokrajinska raba in razgibano površje ustvarjata za oko privlačno pokrajino, preko katere je speljana tudi kolesarska pot.
Med drugo svetovno vojno je bila v hiši Slavka Veneta nemška postojanka, vaščani pa so bili med vojno izgnani.
Vas je dostopna tako iz Dolenjih Radulj kot tudi iz smeri Dul.

Zaboršt

Jugovzhodno od Bučke leži po številu prebivalcev najmanjše naselje bučenske krajevne skupnosti, Zaboršt. Jedro vasi je na nizki terasi na severnem obrobju Krškega polja, od koder se začne svet vzpenjati v prve obronke Krškega gričevja. Razgibano površje s terasami je posledica stika ravnine in gričevja. Obsežne gozdnate površine segajo vse do Rese.

Na Periščih, kjer je tudi močan topli vrelec so našli ostanke rimskega naselja. Med drugo svetovno vojno preko vasi potekala nemško-italijanska okupacijska meja, zato so v gozdu še vedno vidni ostanki nemške opazovalnice.

Le nekaj metrov od ceste se nahaja zanimivo življenjsko okolje, ki ga je v veliki meri izoblikovala voda. Na robu doline se je ob vodnem jarku, ki ga napaja občasni izvir, izoblikovalo strnjeno rastišče jesena. Ker je tak gozd gospodarsko nezanimiv, je ena redkih še ohranjenih sestavih pokrajine, v kateri se zaradi hitre rasti in odmiranja srečujemo s prvinami močvirnega gozda z različnimi vrstami šašev. Pod vasjo je eden izmed izvirov potoka Martinka.

Del Zaboršta

V Zaborštu je tretja izmed treh Venetovih kapelic, ki so jih v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke postavili bratje Vene. Preko vasi pelje Šolska pot, pešpot ki povezuje stezice po katerih so hodili v šolo naši dedki in babice.

GOSPODARSTVO

Gospodarski razvoj Bučke je v preteklosti temeljil na kmetijski dejavnosti. Prevladovale so majhne samooskrbne kmetije, kjer so kmetje za svoje potrebe pridelovali osnovne poljščine, žita, redili nekaj živine, po možnosti pa so skrbeli še za svoj vinograd. Da je bila živinoreja na Bučki in v okoliških vaseh pomembna dejavnost, pričajo tudi tradicionalni sejmi, po katerih je Bučka slovela daleč okrog. Pred drugo svetovno vojno je bila živahna raznolika obrtna dejavnost, saj so na Bučki delovali mlinarji, kolarji, kovači in žagarji. Nekatere manjše izdelke za vsakdanje potrebe so si kmetje naredili kar sami. Druga svetovna vojna je prekinila umirjen in ustaljen gospodarski tok. Po vrnitvi iz izgnanstva je bila potrebna temeljita obnova vasi, izgradnja osnovne infrastrukture, ljudje so s skupnimi delovnimi akcijami in skupnim zbiranjem denarnih prispevkov gradili ceste, vodovod in druge objekte za skupne potrebe. Velika revščina po vojni je marsikoga v iskanju boljših možnosti odpeljala drugam. Obrtna dejavnost po vojni ni znova zaživela, niti se ni razvijala nikakršna industrijska dejavnost. Nadaljevala se je tradicija kmetovanja, z vzpostavitvijo cestnih povezav do večjih zaposlitvenih centrov (Novo mesto, Sevnica) pa so si ljudje dodaten vir zaslužka poiskali v nekmetijskih dejavnostih.

Kmetijstvo

Pri oblikovanju kmetijske in kulturne krajine je več naravnih omejitvenih dejavnikov. Te pogosto omejujejo še družbene značilnosti. Močna razparceliranost, hitra sprememba reliefa in s tem pogojev za specializirano kmetijstvo. Obdelava polj, ki se je prilagajala terenu je pogosto ustvarila njivske terase, ki so še posebej izrazite na območju Jarčjega Vrha, v Dolenjih in Gorenjih Raduljah, Močvirju in Zaborštu niso primerne za zložbo, ovira pa jo še vedno izrazita polikulturna usmerjenost in samooskrbnost.

Njive v terasah (Jarčji Vrh)

Dejavniki, značilnosti in problemi razvoja kmetijstva na našem območju:

- nadmorska višina
- pokrajinska raba
- poljska razdelitev
- funkcijske in morfološke spremembe
- intenzivnost
- proces ozelenjevanja

V nadmorski višini sta skriti dve omejitvi kmetijske rabe. Kot prve so izpostavljene najnižje ležeča območja v dnu dolin ob potokih in njihovih pritokih. Take površine so zaradi redne poplavljenosti in zamočvirjenosti manj primerne za poljedelstvo. Drugo omejitev iz nadmorske višine pa predstavlja višji gričevnat svet, ki zaradi razgibanega reliefa, večjega naklona, plitve prsti na karbonatnih kamninah, močnejše erozije in neugodne ekspozicije površja prav tako ne omogoča razvoja poljedelstva in njivskih površin. Naklon postaja pri sodobnem kmetijstvu zaradi uporabe kmetijske mehanizacije še toliko večja omejitev. V višjem gričevnatem svetu pri nas tako prevladujejo vinogradi, travniki in gozdovi.

Pestra pokrajinska raba je posledica razgibanega površja in raznolikih naravnih razmer. Njive so zaradi že omenjenih dejavnikov nastale predvsem na prisojnih uravnavah in terasah nad potoki, kjer so umaknjene pred poplavami. Kjer naravne razmere ne dopuščajo njiv, vinogradov in sadovnjakov se širijo travne površine. Tiste s težjimi reliefnimi značilnostmi se v novejšem času najlaže uporabijo kot pašne površine za drobnico. Kjer te možnosti ni, se širi zarast. Pri pokrajinski rabi je značilen proces prehod ekstenzivnih sadovnjakov v travniške površine, male njivske površine z večjim naklonom prehajajo v travnike, med njivskimi posevki pa v zadnjih letih prevladuje gojenje krmnih rastlin, zlasti koruze.

Ena izmed najpomembnejših prvin agrarne krajine je poljska razdelitev. Ta je rezultat naravnih razmer, zgodovinskega razvoja kmetijstva, tipov naselij in kmečkih domov, pridelovalne usmerjenosti in širše družbene naravnanosti. Razdelitev njiv in travnikov pojasnjuje gospodarski in socialni ustroj naših krajev. Polja v grudah so vezana na obrobja dolin, razgiban strm teren, na manj rodovitna območja in na zaselke. Na razdelitev je precej vplivalo tudi dedovanje. Parcele so odprte, majhne, z neizrazitimi mejami. Velikost in oblika njiv se spreminjata, prilagaja pa se tudi reliefnim značilnostim območja. Polja v prvotnih delcih pa so vezana bolj na ravninski svet, polja ležijo skupaj, so različnih velikosti in oblik.

Lepo oblikovana in skrbno obdelana polja ter vzdrževana in negovana kulturna krajina je privlačna, pokrajini pa daje tudi večjo doživljajsko vrednost.

Ob potoku Martinku in Čolniščku so bile pred leti izvedene regulacije in melioracije. S tem so se ekonomsko manj zanimiva zemljišča spremenila v poljedelska in travna območja, ki potencialno omogočajo večjo specializacijo in intenzivnost pridelave.

Spremembe v družbenem razvoju zadnjih nekaj desetletij imajo za posledico opuščanje kmetijske dejavnosti, dajanjem zemljišč v najem in zaposlovanje zgolj v nekmetijski dejavnosti. Še posebej so pri opuščanju na udaru obrobna, težje dostopna, manj kvalitetna zemljišča in tista, kjer obdelava ni možna s stroji. Posledice tovrstnega razvoja so v pokrajini vidne skoti proces ozelenjevanja, kjer opuščene obdelovalne površine sprva preraste travinje, nato pa nizko grmičevje in nazadnje gozd.

Sodobne kmetije so danes opremljene z različnimi stroji. Glede na vrsto strojev, ki jih imajo kmetje - traktor, kosilnica, obračalniki, zgrabljalniki, nakladalne prikolice, plugi, traktorske brane, škropilnice, sejalniki, trosilniki gnoja ipd. - lahko sklepamo, da sta osnovni kmetijski panogi živinoreja in poljedelstvo. Najboljša in najštevilčnejša je strojna kmetijska oprema v mešanem gospodarstvu, saj je dohodek od zaposlitve oziroma nekmetijske dejavnosti osnova za opremljanje kmetij in novogradnje.

Živinoreja

 Govedoreja

Živinoreja je bila že od nekdaj glavna dejavnost prebivalcev Bučke. Na njeno vlogo v preteklosti kažejo znani živinski sejmi. Na Bučki je bilo 5 velikih letnih sejmov. Daleč najpomembnejša zvrst živinoreje je govedoreja. Tržna prireja mleka je v zadnjem desetletju izgubila na pomenu. Danes je govedoreja usmerjena predvsem v mesni odkup, prodajo na lokalnem trgu in samooskrbo. V Škocjanu že skoraj štiri desetletja deluje klavnica Bobič.

Prašičereja

Prašičereja je prav tako kot govedoreja tradicionalna panoga v vseh vaseh bučenske KS, saj ni bilo kmetije, ki ne bi imela prašičev vsaj za domačo uporabo. Danes se število kmetij s prašičerejo hitro zmanjšuje, zastopana je le še prireja za tradicionalne domače koline, marsikje pa tudi tega ni več.

Konjereja

Konjereja je bila v preteklosti na Bučki precej razvita, vendar je kasneje z uvedbo mehanizacije povsem izgubila na pomenu. Zadnja leta se število konjev znova povečuje, predvsem zaradi možnosti prodaje konjskega mesa. Ob tem pa ostaja možnost dodatnega zaslužka v turističnih dejavnostih neizkoriščena.

Drobnica

Reja drobnice znova pridobiva na pomenu zadnja leta, še posebej v območjih z omejenimi možnostmi za strojno obdelavo. Gojenje drobnice ekonomsko ni zahtevno, zahteva pa velike površine za pašo.

Čebelarstvo

Čebelarstvo je bilo v preteklosti precej bolj pomembno kot danes. Po drugi svetovni vojni se je skoraj povsem opustilo, ohranilo se je le še pri redkih posameznikih. Večinoma gre za ljubiteljsko čebelarjenje in za zadovoljevanje lokalnega trga. Nekatere starejše kmetije še krasi lep kranjski čebelnjak. Perutninarstvo

Perutnina je bila že od nekdaj zastopana na vsaki kmetiji, in sicer zgolj za domače potrebe. Komercialne reje perutnine na območju Bučke ni bilo. Število domačij s perutnino se zmanjšuje, za potrebe gospodinjstva pa je danes zastopana tudi na nekaterih nekmečkih gospodarstvih.

Poljedelstvo


Večina polj je danes namenjena pridobivanju krme za živino in je polikulturno usmerjeno za samooskrbo kmetij. Tržna proizvodnja je zanemarljiva. Pridelava poljščin je pogostejša na mešanih kmetijah, saj takim kmetijam bolj ustreza delovno manj intenzivno kmetovanje z obstoječo mehanizacijo. Na mešanih kmetijah je kmetijski prihodek sekundarnega pomena. Več kot polovico njivskih površin zaseda koruza, ki je namenjena pretežno silaži, manj za zrnje.od žitaric na naših njivah raste predvsem pšenica, za katero je zagotovljen tudi odkup. Ječmen se uporablja le v živinoreji, zanj ni odkupa. Kmetje pridelujejo krompir le za lastne potrebe, ostale okopavine se počasi umikajo s polj.

Sadjarstvo


Sadjarstvo je bilo že od nekdaj prisotno na vseh kmetijah. Skoraj vsaka kmetija je imela tradicionalno okoli hiše nasade jablan, hrušk, sliv in češenj, ki so jih uporabljali v različne namene. Pridobivali so sok, kis, slivovko, marmelado ali pa so sadje sušili in hranili za zimski čas. Od nekdanjih kmečkih sadovnjakov so večinoma ostala le še posamezna drevesa, katerih pridelke pobirajo le za sprotno uporabo. Mnogi so stare kmečke sadovnjake dopolnili z neznačilnimi vrstami kot so breskve in marelice. Značilno drevo številnih domačij je oreh.

Vinogradništvo

 Vlogo in pomen vinogradništva v teh krajih dokazuje ponarodela pesem o sladkem vincu bučenskem. Razgibano terciarno gričevje in ugodni vplivi panonske klime omogočajo gojenje vinske trte z izbranimi sortami, ki čedalje bolj izpodrivajo samorodno šmarnico. Na prisojnih pobočjih v okolici Bučke, ki sodi v posavski vinorodni rajon, natančneje v dolenjski vinorodni okoliš, so znana vinorodna območja predvsem v Selih in na Slemenu. Posamezne zaplate vinogradov krasijo tudi pobočja drugih vasi. Delež vinogradniških površin se v splošnem zmanjšuje. V strukturi lastništva je vse več ljubiteljskih vinogradnikov, ki večinoma gojijo frankinjo, žametno črnino, kraljevino, laški rizling in drugo. Vino, ki ga pridelajo, je namenjeno samooskrbi, večjih pridelovalcev vin in organiziranega odvzema pa ni.

Sela so zelo slikovito vinogradniško naselje s številnimi zidanicami, med katerimi najdemo tudi tradicionalne lesene vinske hrame. V njih pa seveda ne manjka cvička - spremljevalca preprostih krajevnih jedi v zidanici.